Ferate II. Kako se izogniti resnemu tveganju zaradi padca. Zguba energije

Uporaba razpršilcev na feratah. Foto: Barrabes

Veliko tveganje varovanja na feratah: faktor padca

Glavni cilj tega drugega članka o feratah je jasno povedati, da se nikoli ne smete varovati na ferati brez razpršilca. V bistvu zato, ker če se varujete z vrvmi brez razpršilca, kot se na žalost pogosto vidi, so lahko posledice v primeru padca resne ali zelo resne.

Če želite več informacij o feratah, vam priporočamo, da si ogledate prvi članek iz serije, ki vključuje videoposnetek ekipe Barrabes o tehnikah in opremi: Via Ferrata I. Kaj so, zgodovina, stopnje težavnosti. Lahko si ogledate tudi zadnji članek, Nepogrešljiva in obvezna tehnična in varnostna oprema, v katerem razlagamo vso potrebno in obvezno opremo.

Če pa boste prebrali le enega, naj bo ta. Resno vpliva na vašo varnost.

Če želite izvedeti več o tej temi, si oglejte ta članek o faktorju padca in sili udarca pri plezanju.

V vsakem primeru vam bomo tukaj predstavili te pojme. Pomembno jih je poznati, da bi razumeli, zakaj tvegate življenje na ferati brez razpršilca, samo z vrvmi in vponko na pasu.

Faktor padca in sila udarca pri plezanju

Pri plezanju faktor padca označuje razmerje med padcem in metri vrvi.

Metre padca delimo z metri vrvi od varovalca do plezalca. To pomeni: če imam 10 metrov vrvi med pasom in tistim, ki me varuje, vendar padem le 4 metre, ker sem že vpel nekaj vmesnega varovala, bom doživel padec s faktorjem 0,4.

Faktor padca: 10 metrov vrvi, padec 4 metre, faktor 0,4. Odlično blaženje udarca

Sila udarca je, recimo, udarec, ki ga prejme naše telo in naša oprema. Popolnoma je povezana s faktorjem padca: večji kot je faktor, večji je udarec, ki ga prejmemo.

Faktor padca = metri padca plezalca / metri vrvi med varovalcem in plezalcem

Večji kot je faktor padca, večje je tveganje, saj nas lahko sila udarca, ki jo bo naše telo utrpelo, ko nas bo vrv ustavila, resno poškoduje in poškoduje varovalno verigo (pas, vrv itd.), kar lahko povzroči celo pretrganje.

Manjši kot je faktor padca, bolj smo zaščiteni in "ublaženi" ter manj trpi varovalna veriga.

To je za mnoge ljudi neintuitivno, saj imamo večji občutek tveganja, čim dlje smo od sidrišča, vendar ima padec tam zelo nizek faktor, ker je – seveda, če obstajajo vmesna varovala – veliko metrov vrvi za tako majhen padec do zadnjega varovala.

Poleg tega se dinamične vrvi raztezajo (prav zato, da ublažijo udarec), zato se več metrov vrvi bolj raztegne in ublaži udarec.

Največji faktor padca pri plezanju: 2

Največji faktor, ki ga lahko srečamo pri plezanju, je 2

Ta faktor se pri plezanju pojavi, ko pademo pri plezanju naprej na sidrišče brez vmesnega varovala. Padec je že resen, za nas in za opremo.

Na primer: če bi imeli med varovalcem in plezalcem – ki pleza naprej – 2 metra vrvi, bi bil padec plezalca 4 metre (2 do sidrišča plus 2 dolžine vrvi): 4/2 = faktor 2. Če bi bili med njima 3 metre, bi padli 6 metrov, 6/3 = faktor 2. Če bi imeli 12 metrov vrvi, bi padli 24 metrov, 24/12 = faktor 2 in tako naprej.

Zato je treba vedno namestiti prvo varovalo ob izhodu iz sidrišča.

Vendar pa se lahko ta že tako pomemben faktor močno pomnoži, če se varujemo na ferati brez razpršilca.

Vponke za ferate na stranski jeklenici. Foto: Barrabes

Nevaren faktor padca 5 na ferati, ki se mu moramo izogniti

Predstavljajte si, da smo na ferati in se vzpenjamo po lestvi s klini, pri čemer se varujemo na običajno stransko jeklenico, ki poteka navpično vzporedno z lestvijo. Nanjo smo pripeli naše varovalne vrvi brez razpršilca, dolge približno 1 meter.

Vzpenjanje po lestvi s stransko jeklenico. Foto: Barrabes

Recimo, da so sidrišča na steni, ki držijo in delijo jeklenico, nameščena približno 5 metrov narazen. (Pravzaprav so običajno na tej razdalji; kasneje bomo razložili, zakaj).

Če bi v trenutku, ko smo tik preden dosežemo naslednje sidrišče, padli, bi vponke naših vrvi zdrsnile po jeklenici, dokler se ne bi nenadoma ustavile na prejšnjem sidrišču jeklenice, ki je 5 metrov nižje.

Menjava jeklenice na sidrišču. Foto: Barrabes

5 metrov leta za 1 meter varovalne vrvi pomeni faktor padca 5, skoraj brez dinamike zaradi kratke dolžine vrvi. To je noro: utrpeli bi brutalno silo udarca, ki bi nam skoraj zagotovo povzročila hudo poškodbo hrbta in kolka, poleg tega pa bi se lahko pojavile še večje težave, ker bi verjetno počkodovana tudi kakšen del varovalne verige, kar bi nas pripeljalo do padca na tla.

Kako rešiti to težavo?

Z uporabo varnostnega elementa, imenovanega razpršilec.

Če cenimo svojo varnost, je njegova uporaba obvezna in kdor ga nima, se ne sme nikoli podati na ferato.

Zdaj bomo razložili njegovo delovanje, vendar je bistveno, da se zavedamo, da nikoli ne smemo improvizirati vrvi z vrvjo in vponkami. Nekaj, kar se na žalost pogosto vidi, verjetno zaradi nepoznavanja tehnike in resnih posledic, ki lahko nastanejo.

Razpršilci

Kot rečeno, so ključnega pomena za našo varnost in telesno celovitost. Njihova funkcija je razpršiti čim več energije v trenutku udarca, tako da se sila udarca, ki jo prejme naše telo, zmanjša na manj kot faktor 2, kar je varno za naše telo.

Urejajo jih evropski standard EN 958:2017, “Oprema za alpinizem in plezanje. Sistemi za razprševanje energije za uporabo pri plezanju po feratah”. Bodite previdni, saj novi standard iz leta 2017 močno povečuje varnost v primerjavi s prejšnjim iz leta 2011, predvsem glede sile udarca, ki jo prejme uporabnik, in glede razpona teže: zdaj so homologirani za delovanje od 40 do 120 kilogramov.

Ta standard določa, da mora biti sila udarca, ki jo prejme uporabnik s 40 kilogrami pri padcu z višine 5 metrov, manjša od 3,5 kN, sila udarca, ki jo prejme uporabnik s 120 kilogrami, pa manjša od 6 kN. Obe sili udarca sta varni, tako za nas kot za varovalno verigo.

Pred letom 2017 je bil test le, da je sila udarca manjša od 6 kN za 80 kilogramov, kar je precej manj varno. Kdor ima doma sistem razpršilcev, naj preveri, kateri standard izpolnjuje, in če gre za starejši standard, naj ga zamenja.

Zakaj 5 metrov?

Ko smo prej navedli primer padca na ferati, smo predpostavili, da je med sidriščema 5 metrov. To ni naključje: to je razdalja, ki se uporablja pri preizkusu padca v evropskem standardu za razpršilce. Ker to pomeni, da je preizkušeno, da do te razdalje opravljajo svojo funkcijo, je na homologiranih feratah 5 metrov običajna razdalja med sidrišči.

Če bi bila manjša, bi preobremenili steno s ferato in bi morali nenehno menjati vponke na jeklenici. Če bi bila večja, ne bi imeli zagotovila, da bo razpršilec deloval.

Kako delujejo? Zašiti trak, obvezna možnost

Priporočljivi so samo razpršilci z zašitim trakom, ki so običajno že vključeni v varnostne komplete za ferate, skupaj z vponkami in varovalnimi vrvmi.

Njihovo delovanje je preprosto: v primeru padca se ob udarcu ob sidrišče trak začne parati, tako da se razprši velik del energije in ublaži udarec na naše telo do sprejemljivih meja. Da bi izpolnili novi standard 2017, se parajo do dolžine 2,2 metra, v primerjavi z 1,2 metra pri standardu 2011.

Razpršilec z zašitim trakom. Foto: Barrabes

To pomeni: končali bomo 2,2 metra pod sidriščem, ki nas je ustavilo, vendar bo sila udarca, ki jo bomo prejeli, varna za naše telo in za varovalno verigo, saj se namesto z nenadnim udarcem ustavljamo postopoma.

Seveda so za enkratno uporabo; ko so enkrat razparani, niso več uporabni (in ne: ne morejo se ponovno zašiti...). Obstajajo nekateri modeli, ki delujejo s trenjem na plošči in so za večkratno uporabo, vendar so zasnovani za druge situacije in alpske tehnike in se ne smejo uporabljati za ferate.

Kupite zdaj

Oprema za ferate